td_naslovna.jpg
Začetek
Opozorilo
  • Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah

    Ta spletna stran uporablja piškotke za avtorizacijo, navigacijo in ostale funkcije. To nam omogoča boljšo uporabniško izkušnjo pri uporabi naše spletne strani. Ali se strinjate, da se piškotki namestijo na vašo napravo.

    Oglejte si direktivo o zasebnosti dokumentov


VABILO NA SODELOVANJE

Spoštovani gostinci v občini Mirna Peč,

verjetno že veste, da se naše društvo prizadeva za izboljšanje pogojev turizma na področju naše občine.

Da bi našo občino in zanimivosti našega kraja predstavili svetu, smo izdelali spletni portal TD Mirna Peč.
Naša ambicija je, da na enem mestu zberemo vse, kar ima naš kraj pokazati svetu.

Del celovite ponudbe kraja je tudi gostinska ponudba.

Trenutno je predstavitev ponudbe na straneh zelo skromna. Je pa to lahko prilika ali izziv tudi za vas.
Na tem mestu vam ponujamo sodelovanje.

Tu vam dajemo možnost, da celovito predstavite svoj lokal in ponudbo,ki jo lahko ponudite vašim obiskovalcem.
Lahko vam naredimo prestavitev na naših straneh ali pa dodamo povezavo, do vaših lastnih v kolikor tako predstavitev že imate.

V kolikor ste zainteresirani vas prosimo, da nas obvestite na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. ali tel. 041 775 255.

Turistična ponudba v občini Mirna Peč:

Gostilne

Seznam mirnopeških gostiln:

  • OKREPČEVALNICA KAVBOJ, TRG 27, 8216 Mirna Peč

  • GOSTILNA NOVLJAN, Trg 50, 8216 Mirna Peč 
    - Tel: 07 30 78 027 - GSM: 041 915 688

  • GOSTILNA OGULIN, Postaja 033, 8216 Mirna Peč

  • GOSTILNA ŠPOLAR, Marof 7, 8216 Mirna Peč
    Tel: 07 30 49 650, - GSM: 041 453 154
html Pot TEMENICA pdf Brošura ppt Brošura pdf Elaborat poti
Pot Slakove in Pavčkove mladosti ppt Brošura ppt Brošura
20. let turističnega društva MP ppt Brošura

 

 






Pot Temenica PDF Natisni E-pošta
Ponudba - Zloženke
Prispeval Silvo B.   
Nedelja, 25 Maj 2014 07:20

pot TEMENICA html | Zloženka ppt | Zloženka pdf | Elaborat poti pdf |

 

<< | 1 | 2 | 3 | >>

naslovna

Perišče »Na Ulcah« 1
Trije ohranjeni kamni na desnem bregu Temenice ob poti v neposredni bližini mostu so ostanki nekda- njega perišča. Sem so gospodinje iz Mirne Peči in z dela Gorenjega Podboršta v lesenih škafih nosile na glavi ali z vozički vozile umazano perilo in ga prale. Umazane kose perila so položile na kamen, ga namilile z doma kuhanim milom, drgnile s ščetko ali pa udarjale ob kamen. Nato so ga v vodi izpirale. Prale so poleti in pozimi, navadno ob sobotah ali ob ponedeljkih. Tak način pranje je bil naporen in dolgotrajen.

perisce

Mala hidroelektrarna v Ivanji vasi 2
Nekdaj je tu voda poganjala mlin na kamne in žago venecijanko. Leta 2004 pa je pri Patetovih na Te-menici začela delovati mala hidroelektrarna. Vsako leto ob občinskem prazniku ribiči tu prirejajo ribiško tekmovanje. Zaradi počasnega toka Temenica viju-ga mimo Ivanje vasi, kjer je najlepši okljuk. Ob večjem deževju reka prestopi bregove in poplavi bližnje travnike.

me

obroba_desna
<< | 1 | 2 | 3 | >>
obroba_leva

 

 

 

 

 

Vaški studenec 3

V bližini perišča pod Biško

vasjo je studenec,v katerem
so vaščani v sušnih obdobjih
dobivali
vodo za
vsakdanjo rabo
(pitje,kuhanje),

zato je bil skrbno
vzdrževan. Voda v
studencu je toplejša
kot v Temenici, zato so jo
perice pozimi uporabljale za pranje.

Perišče pod Biško vasjo 3

Betonsko perišče na levem bregu

Temenice je bilo zgrajeno na pobudo
prvega povojnega mirnopeškega župana
Alojza Špendala iz Biške vasi. Med dvema

perilnikoma so stopnice, ki peljejo do vode.
Za pranje rjuh so perice uporabljaleše leseno
poševno
položeno desko. Perilo so na perišču
večinoma samo
izpirale. Prale so ob ponedeljkih
in torkih.Peric e so medseboj tudi poklepetale.
V navado je prišel rek: "Samo na vodopojdi, pa boš
vse zvedel."

<< | 1 | 2 | 3 | >>
Venckov studenec in zapuščen mlin 4
Temenica ima poleg glavnega izvira tudi več stranskih. Na začetku doline pri mostu je močnejši izvir, ob njem je na novo postavljen sakralni pokopališki križ (železarna na Dvoru). Voda po stranski strugi odteka v Temenico. Pod Jelšami je Žagarjev studenec in zajeti Jelški studenec, ki je do izgradnje osrednjega vodovoda oskrboval z vodo krajane Jelš in Vrhpeči. Na desnem bregu Temenice stoji mogočno gospodarsko poslopje nekdanjega Venckovega (Mikličevega) mlina. Rake pričajo, da je tu voda nekoč poganjala mlinska kolesa in žago venecijanko. V neposredni bližini izvira Temenice sta bila še Greznikov in Krevsov mlin.

mlin
Zijalo 5
Pri vasi Vrpeč v Zijalu na južni strani hriba sv. Ana (407m) pride Temenica drugič na dan. Pod 35 metrov visoko skalno pečino je visokovodni bruhalnik ozirom a Vodna jama pod Zijalom. V jami je stoječe jezero iz katerega bruha voda le ob obilnejšem deževju. V bližini sta dve jami; Fantovska luknja in Ajdovska jama. Lepa in ne-okrnjena narava privablja vedno več obisko-valcev. Zijalo je zaradi hidroloških in geomor-foloških posebnosti zavarovano kot naravni spomenik. Nad Zijalom domuje znani dolenjski čebelar in zgodovinar Alojz Kastelic. Od tod vodi pešpot do glavne ceste Novo mesto - Trebnje in naprej do vrha hriba Sv. Ana.6

Mirna Peč 0
Naselje leži na levem bregu ponikalnice Temenice v kraški Mirnopeški dolini. Je oskrbovalno in upravno središče občine Mirna Peč. Starejši del naselja stoji sredi ravnega rodovitnega sveta, novejši pa nastaja na njenih obronkih. V centru stoji cerkev Sv. Kancijana in tovarišev. Mirna Peč se prvič omenja leta 1228 z imenom Medena Peč.
zijalo

Temenica
Je največja dolenjska ponikalnica. Dobršen del teče po temačnem kraškem podzemlju, zaradi tega je ta reka verjetno tudi dobila ime Temenica. Izvira na južnih pobočjih Posavskega hribovja pod vasjo Javorje. V zgornjem toku teče po nepropustnih kamninah, pri vasi Dolenje Ponikve pa prestopi na propustne apnence, kjer v številnih požiralnikih ponikne. Temenica v izviru Zijalo skrivnostno priteče v Mirnopeško dolino in leno teče po njej naprej vse do Goriške vasi, kjer drugič izgine pod površje. Njen tretji in zadnji izvir je v Luknji pri Prečni. Po naporni poti skozi podzemlje se Temenica umiri, naprej leno vijuga po Zaloškem polju in se skorajda neopazno izlije v reko Krko.

obroba_desna



Zadnjič posodobil Četrtek, 29 Maj 2014 19:02