Ideja o žetvi rži na star način se je porodila vTD ob snovanju načrtov za izgradnjo premične brunarice »KOČURE« za potrebe društva. Po načrtih naj bi za kritino uporabili rženo slamo, katere pa dandanes primanjkuje. Po krajšem poizvedovanju pri kmetih, smo jo našli v Ornuški vasi, v sosednji občini pri Ribiču. Še več, gospodarje imel eno njivo posejano z ržjo. Blizu pa je bil tudi čas, ko je bilo potrebno rž požeti. Ob dejstvu, da je bila ena od nalog, ki sijo je TD napisalo v svoj program tudi obujanje starih kmečkih oblčajev, se je porodila ideja, da TD organizira ŽETEV RŽI PO STARIH OBIČAJIH. Gospodarju Ribiču je bila ideja takoj pri srcu.

Tako se nasje ducat članovTD, oboroženih s srpi in kosami, lepega julijskega popoldneva leta 1998 zbralo na domačiji Ribičevih. Gospodinja nam je za dobrodošlico postregla s pravim domačim rženim kruhom iz krušne peči, gospodar pa s šilcem kratkega. In smo šli. Na njivo seveda. Po uvodnih bojnih posvetih, kako naj k zadevi pristopimo je delo le steklo Kosci so se lotili dela s prirejeno koso s ponjavo, katera je rž prestregla, žanjice s srpi. Požeto rž smo zlagali na "poreslo", izdelano iz šopa požete rži. Umetnost izdelave le te, nam je prijazno demonstrirala gospodinja. Ob primerni velikosti kupčka, smo rž s "poreslom" zvezali in prvi snop je bil nared. Delo je ob številni družbi lepo napredovalo in snopi so lepo zloženi s klasi navzgor sestavljali imenitne kupe, ki so čakali prihod gospodarja z lojtrnikom.

Sonce je močno žgalo in pot nam je silil na čelo, zato je bilo zelo dobrodošlo okrepčilo iz vinskih goric, v obliki žlahtne kapljice, katero so priskrbeli člani sekcije vinogradnikov.
Požeto žito se ne sme pustiti kar na njivi, zato smo snope lepo zložili na voz in jih odpeljali domov. Gospodarjih je lepo zložil v kozolec, kjer se je dva tedna sušilo, nakar je bilo primerno za mlačev. Po vsakem kmečkem opravilu je enkrat »likof« in pravega domačega nam je pripravila gospodinja, ki se je ob harmoniki razvil v pravo kmečko veselico.
Ob tako prekrasnem vzdušju smo modrovali in ugotavljali, da smo pravzaprav šele na pol poti do naše "škupe". Sklenili smo, da bomo pridelek tudi OMLATILI NA STAR NAČIN.

Silvo Barbo