|
pot TEMENICA | Zloenka | Zloenka | Elaborat poti |
<< | 1 | 2 | 3 | >>

|
Peri?e Na Ulcah 1 Trije ohranjeni kamni na desnem bregu Temenice ob poti v neposredni bliini mostu so ostanki nekda- njega peri?a. Sem so gospodinje iz Mirne Pe?i in z dela Gorenjega Podborta v lesenih kafih nosile na glavi ali z vozi?ki vozile umazano perilo in ga prale. Umazane kose perila so poloile na kamen, ga namilile z doma kuhanim milom, drgnile s ?etko ali pa udarjale ob kamen. Nato so ga v vodi izpirale. Prale so poleti in pozimi, navadno ob sobotah ali ob ponedeljkih. Tak na?in pranje je bil naporen in dolgotrajen.

Mala hidroelektrarna v Ivanji vasi 2 Nekdaj je tu voda poganjala mlin na kamne in ago venecijanko. Leta 2004 pa je pri Patetovih na Te-menici za?ela delovati mala hidroelektrarna. Vsako leto ob ob?inskem prazniku ribi?i tu prirejajo ribiko tekmovanje. Zaradi po?asnega toka Temenica viju-ga mimo Ivanje vasi, kjer je najlepi okljuk. Ob ve?jem deevju reka prestopi bregove in poplavi blinje travnike.

|
 |
<< | 1 | 2 | 3 | >>
|
|
|
 |
Vaki studenec 3
V bliini peri?a pod Biko
vasjo je studenec,v katerem so va?ani v sunih obdobjih dobivali vodo za vsakdanjo rabo (pitje,kuhanje), zato je bil skrbno vzdrevan. Voda v studencu je topleja kot v Temenici, zato so jo perice pozimi uporabljale za pranje.
Peri?e pod Biko vasjo 3
Betonsko peri?e na levem bregu
Temenice je bilo zgrajeno na pobudo prvega povojnega mirnopekega upana Alojza pendala iz Bike vasi. Med dvema
perilnikoma so stopnice, ki peljejo do vode. Za pranje rjuh so perice uporabljalee leseno poevno poloeno desko. Perilo so na peri?u ve?inoma samo izpirale. Prale so ob ponedeljkih in torkih.Peric e so medseboj tudi poklepetale. V navado je priel rek: "Samo na vodopojdi, pa bo vse zvedel."
|
|
|
|
|
<< | 1 | 2 | 3 | >>
Venckov studenec in zapu?en mlin 4 Temenica ima poleg glavnega izvira tudi ve? stranskih. Na za?etku doline pri mostu je mo?neji izvir, ob njem je na novo postavljen sakralni pokopaliki kri (elezarna na Dvoru). Voda po stranski strugi odteka v Temenico. Pod Jelami je agarjev studenec in zajeti Jelki studenec, ki je do izgradnje osrednjega vodovoda oskrboval z vodo krajane Jel in Vrhpe?i. Na desnem bregu Temenice stoji mogo?no gospodarsko poslopje nekdanjega Venckovega (Mikli?evega) mlina. Rake pri?ajo, da je tu voda neko? poganjala mlinska kolesa in ago venecijanko. V neposredni bliini izvira Temenice sta bila e Greznikov in Krevsov mlin.
 Zijalo 5 Pri vasi Vrpe? v Zijalu na juni strani hriba sv. Ana (407m) pride Temenica drugi? na dan. Pod 35 metrov visoko skalno pe?ino je visokovodni bruhalnik ozirom a Vodna jama pod Zijalom. V jami je stoje?e jezero iz katerega bruha voda le ob obilnejem deevju. V bliini sta dve jami; Fantovska luknja in Ajdovska jama. Lepa in ne-okrnjena narava privablja vedno ve? obisko-valcev. Zijalo je zaradi hidrolokih in geomor-folokih posebnosti zavarovano kot naravni spomenik. Nad Zijalom domuje znani dolenjski ?ebelar in zgodovinar Alojz Kastelic. Od tod vodi pepot do glavne ceste Novo mesto - Trebnje in naprej do vrha hriba Sv. Ana.6
|
Mirna Pe? 0 Naselje lei na levem bregu ponikalnice Temenice v kraki Mirnopeki dolini. Je oskrbovalno in upravno sredi?e ob?ine Mirna Pe?. Stareji del naselja stoji sredi ravnega rodovitnega sveta, noveji pa nastaja na njenih obronkih. V centru stoji cerkev Sv. Kancijana in tovariev. Mirna Pe? se prvi? omenja leta 1228 z imenom Medena Pe?.

Temenica Je najve?ja dolenjska ponikalnica. Dobren del te?e po tema?nem krakem podzemlju, zaradi tega je ta reka verjetno tudi dobila ime Temenica. Izvira na junih pobo?jih Posavskega hribovja pod vasjo Javorje. V zgornjem toku te?e po nepropustnih kamninah, pri vasi Dolenje Ponikve pa prestopi na propustne apnence, kjer v tevilnih poiralnikih ponikne. Temenica v izviru Zijalo skrivnostno prite?e v Mirnopeko dolino in leno te?e po njej naprej vse do Gorike vasi, kjer drugi? izgine pod povrje. Njen tretji in zadnji izvir je v Luknji pri Pre?ni. Po naporni poti skozi podzemlje se Temenica umiri, naprej leno vijuga po Zalokem polju in se skorajda neopazno izlije v reko Krko.
|
 |
|
|
|
|
Zadnjič posodobil Četrtek, 29 Maj 2014 19:02 |