|
|
|
pot Slakove in Pav?kove mladosti  | Zloenka  | Zloenka |
 |
Rodil se je 23. julija 1932 v vasi Jordankal blizu Mirne Pe?i na Dolenjskem. Mladost je vecinoma preivel pri stari mami na Malem Kalu, kjer je spoznal diatoni?no harmoniko, s katero sta postala nerazdruljiva. e pri petnajstih letih je prvi? samostojno igral na poroki. Leto 1957 je prelomnica v njegovi karieri, na radijski oddaji Pokai, kaj zna! je ocaral strokovno javnost in poslualce. Dve leti zatem je s tremi brati sestavil Ansambel bratov Slak, leta 1964 je na enem od svojih nastopov na Radiu Ljubljana spoznal pevsko skupino Fantje s Praprotna in nastal je eden naih najboljih in najbolj izvirnih ansamblov.
Lojze je imel absolutni posluh in je do popolnosti osvojil ter obvladal diatoni?no harmoniko. Za bolje izraanje je iznael in ji dodal poseben gumb, znan kot Slakov gumb, s katerim je pomembno prispeval k razvoju diatonicne harmonike. S svojim bogatim opusom, ki obsega 32 velikih plo?, 51 kaset, 34 zgo?enk in drugo, ter z vrhunskim igranjem je dal narodno-zabavni glasbi ugled in veljavo, veliko njegovih skladb je ponarodelih, mnogim mladim ansamblom je nedosegljiv vzornik. Za svojo ustvarjalnost je prejel tevilna ugledna doma?a in tuja priznanja, tudi visoko dravno odlikovanje ?astni znak svobode Republike Slovenije. Je ?astni ob?an ob?ine Mirna Pe?.
|
Rodil se je 29. septembra 1928 v entjuriju pri Mirni Pe?i na Dolenjskem. Prvi razred osnovne ole je obiskoval v Mirni Pe?i, potem so ga preolali v ljubljansko Marijani?e. Vihra druge svetovne vojne ga je za nekaj ?asa vrnila v rojstni kraj, kamor se je vedno rad vra?al. V Ljubljani je koncal klasicno gimnazijo, leta 1954 diplomiral na pravni fakulteti, nato sluboval kot novinar pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, kot urednik na RTV Slovenija, bil je ravnatelj Mladinskega gledali?a v Ljubljani, predsednik Drutva slovenskih pisateljev, do upokojitve leta 1990 glavni urednik Cankarjeve zalobe in do smrti redni ?lan Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Politi?ni pogum je pokazal 8. maja 1989, ko je na mnoi?nem protestnem zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral Majniko deklaracijo z zahtevo po suvereni dravi slovenskega naroda.
V literarno zgodovino se je neizbrisno vpisal leta 1953 kot soavtor zbirke Pesmi tirih z Menartom, Zlobcem in Kovi?em. Ves ?as je neumorno pesnikoval, pogosto za otroke, prevajal, pisal eseje. Je ?astni ob?an mestnih ob?in Novo mesto in Ljubljana ter ob?ine Mirna Pe?, po njem se imenuje nova osnovna ola v Mirni Pe?i. Za svoje delo je veliki mojster slovenske besede prejel tevilne nagrade in odlikovanja, tudi najvije slovensko kulturno priznanje, Preernovo nagrado.
|
|
|
|
|
|
Zadnjič posodobil Sreda, 18 Junij 2014 05:48 |
