Perišče »Na Ulcah« 1
Trije ohranjeni kamni na desnem bregu Temenice ob poti v neposredni bližini mostu so ostanki nekda- njega perišča. Sem so gospodinje iz Mirne Peči in z dela Gorenjega Podboršta v lesenih škafih nosile na glavi ali z vozički vozile umazano perilo in ga prale. Umazane kose perila so položile na kamen, ga namilile z doma kuhanim milom, drgnile s ščetko ali pa udarjale ob kamen. Nato so ga v vodi izpirale. Prale so poleti in pozimi, navadno ob sobotah ali ob ponedeljkih. Tak način pranje je bil naporen in dolgotrajen.

Mala hidroelektrarna v Ivanji vasi 2
Nekdaj je tu voda poganjala mlin na kamne in žago venecijanko. Leta 2004 pa je pri Patetovih na Te-menici začela delovati mala hidroelektrarna. Vsako leto ob občinskem prazniku ribiči tu prirejajo ribiško tekmovanje. Zaradi počasnega toka Temenica viju-ga mimo Ivanje vasi, kjer je najlepši okljuk. Ob večjem deževju reka prestopi bregove in poplavi bližnje travnike.

Vaški studenec 3

V bližini perišča pod Biško

vasjo je studenec,v katerem
so vaščani v sušnih obdobjih
dobivali vodo za
vsakdanjo rabo
(pitje,kuhanje),
zato je bil skrbno
vzdrževan. Voda v
studencu je toplejša
kot v Temenici, zato so jo
perice pozimi uporabljale za pranje.

Perišče pod Biško vasjo 3

Betonsko perišče na levem bregu

Temenice je bilo zgrajeno na pobudo
prvega povojnega mirnopeškega župana
Alojza Špendala iz Biške vasi. Med dvema

perilnikoma so stopnice, ki peljejo do vode.
Za pranje rjuh so perice uporabljaleše leseno
poševno položeno desko. Perilo so na perišču
večinoma samo izpirale. Prale so ob ponedeljkih
in torkih.Peric e so medseboj tudi poklepetale.
V navado je prišel rek: "Samo na vodopojdi, pa boš
vse zvedel."

Mirna Peč 0
Naselje leži na levem bregu ponikalnice Temenice v kraški Mirnopeški dolini. Je oskrbovalno in upravno središče občine Mirna Peč. Starejši del naselja stoji sredi ravnega rodovitnega sveta, novejši pa nastaja na njenih obronkih. V centru stoji cerkev Sv. Kancijana in tovarišev. Mirna Peč se prvič omenja leta 1228 z imenom Medena Peč.

Temenica
Je največja dolenjska ponikalnica. Dobršen del teče po temačnem kraškem podzemlju, zaradi tega je ta reka verjetno tudi dobila ime Temenica. Izvira na južnih pobočjih Posavskega hribovja pod vasjo Javorje. V zgornjem toku teče po nepropustnih kamninah, pri vasi Dolenje Ponikve pa prestopi na propustne apnence, kjer v številnih požiralnikih ponikne. Temenica v izviru Zijalo skrivnostno priteče v Mirnopeško dolino in leno teče po njej naprej vse do Goriške vasi, kjer drugič izgine pod površje. Njen tretji in zadnji izvir je v Luknji pri Prečni. Po naporni poti skozi podzemlje se Temenica umiri, naprej leno vijuga po Zaloškem polju in se skorajda neopazno izlije v reko Krko.

Rodil se je 23. julija 1932 v vasi Jordankal blizu Mirne Peči na Dolenjskem. Mladost je vecinoma preživel pri stari mami na Malem Kalu, kjer je spoznal diatonično harmoniko, s katero sta postala nerazdružljiva. Že pri petnajstih letih je prvič samostojno igral na poroki. Leto 1957 je prelomnica v njegovi karieri, na radijski oddaji Pokaži, kaj znaš! je ocaral strokovno javnost in poslušalce. Dve leti zatem je s tremi brati sestavil Ansambel bratov Slak, leta 1964 je na enem od svojih nastopov na Radiu Ljubljana spoznal pevsko skupino Fantje s Praprotna in nastal je eden naših najboljših in najbolj izvirnih ansamblov.

Lojze je imel absolutni posluh in je do popolnosti osvojil ter obvladal diatonično harmoniko. Za boljše izražanje je iznašel in ji dodal poseben gumb, znan kot Slakov gumb, s katerim je pomembno prispeval k razvoju diatonicne harmonike. S svojim bogatim opusom, ki obsega 32 velikih plošč, 51 kaset, 34 zgoščenk in drugo, ter z vrhunskim igranjem je dal narodno-zabavni glasbi ugled in veljavo, veliko njegovih skladb je ponarodelih, mnogim mladim ansamblom je nedosegljiv vzornik. Za svojo ustvarjalnost je prejel številna ugledna domača in tuja priznanja, tudi visoko državno odlikovanje častni znak svobode Republike Slovenije. Je častni občan občine Mirna Peč.