td_naslovna.jpg
Začetek Naši kraji
Opozorilo
  • Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah

    Ta spletna stran uporablja piškotke za avtorizacijo, navigacijo in ostale funkcije. To nam omogoča boljšo uporabniško izkušnjo pri uporabi naše spletne strani. Ali se strinjate, da se piškotki namestijo na vašo napravo.

    Oglejte si direktivo o zasebnosti dokumentov

Koledar dogodkov

November 2018
P T S Č P S N
29 30 31 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 1 2

Prihodnji dogodki

Ni dogodkov

Prisotni na strani

Prisotni 34 gostov .
O Mirni Peči PDF Natisni E-pošta
Prispeval Silvo B.   
Sreda, 03 September 2008 22:20
Indeks člankov
O Mirni Peči
Znameniti občani
Čebelar
Vse strani

 

 

Splošno

Naselja v občini:

Območje mirnopeške občine se razprostira v treh dolinah: globodolsko, mirnopeško in šentjursko.

Občina Mirna Peč meri 48 km2 in ima po podatkih Statističnega urada RS na dan 1.1.2006 2792 prebivalcev, ki živijo v 28 naseljih.

Osrednja mirnopeška dolina z Mirno Pečjo leži ob kraški reki Temenici, ki prihaja na dan v slikovitem izviru Zijalo.Temenica pri Mirni Peči znova izgine v podzemlje dolenjskega krasa, ki prihaja še posebej do izraza na območju Globodolskega polja. Kraško polje s številnimi požiralniki in bruhalniki ter kraškimi jamami je zanimiva učilnica v naravi. Za okolico je značilen razgiban kraški relief s tradicionalno kmetijsko krajino.
Biška vas, Čemše, Dolenja vas pri Mirni Peči, Dolenji Globodol, Dolenji Podboršt, Globočdol, Golobinjek, Gorenji Globodol, Gorenji Podboršt, Goriška vas, Grč Vrh, Hmeljčič, Hrastje pri Mirni Peči, Jablan, Jelše, Jordankal, Malenska vas, Mali Kal, Mali Vrh, Mirna Peč, Orkljevec, Poljane pri Mirni Peči, Selo pri Zagorici, Srednji Globodol, Šentjurij na Dolenjskem, Veliki Kal, Vrhovo pri Mirni Peči, Vrhpeč.

Jugozahodno leži globodolska dolina. Globodol je kraško polje dolgo malo manj kot 4 km in široko 1 km. Globodol je najbolj ostro omejena kraška kotanja na Slovenskem. O tem priča tudi samo ime »Globoki dol«. Je tudi edino kraško polje na Slovenskem z usmerjenostjo sever - jug. Verjetno je tektonskega izvora. Leži na nadmorski višini 185-205 m., obrobje je 100 m višje in obdano s kakovostnimi gozdovi. Polje ima vodo le ob poplavah. Dno sestavljajo debele plasti peščene ilovice. V osrednjem suhem delu so naselja Gorenji, Srednji in Dolenji Globodol

Severovzhodno leži šentjurska dolina, skozi katero teče potok z dvema imenoma: Poljanski potok oz. Igmanca, ker dvakrat v dolini ponikne. Pol kilometra pred Poljanami se mu pridruži Kamen potok izpod Okroglice /Laz.

V naših treh dolinah se stikajo robovi dinarskega, alpskega in panonskega sveta. Prevladujejo karbonatne kamenine. Nekateri predeli so izrazito kraški, z vrtačami in kraškimi jamami. V dolinah so naplavljene ravne površine z ilovico, in peščeno glino pomešane mehkejše usedline.
Večkratni tektonski prelomi so dali pokrajini gričasto obliko. Tektonska prelomnica poteka po strugi reke Temenice.

Nad Poljanami, Šentjurijem, Globočdolom, Hmeljčičem, na Golobinjeku in v Grč Vrhu so na prisojnih legah vinogradi s številnimi zidanicami.

Pogled na mirnopeško dolino (foto: Marko Pršina)

 

Zgodovina

Mirna Peč je prvič v zgodovinskih listinah omenjena leta 1135. Pražupnija Mirna Peč, ki jo je ustanovil oglejski patriarhat, je obsegala vikorjate na širšem dolenjskem območju. Od župnije Mirna Peč se je najprej odcepila Soteska pri Dolenjski Toplicah, leta 1493 pa še Novo mesto. Naselje je leta 1500 avstrijski cesar Maksimiljan I. naročil obzidati z obrambnim zidom, da bi prebivalce zavaroval pred Turki. Poleg turških vpadov je Mirno Peč prizadelo več požarov, izbruhnila je kuga. Vpliv kraja je slabil in leta 1748 je Marija Terezija za sedež okrožja imenovala Novo mesto. Skozi Mirno Peč pa je vseeno potekal živahen cestni promet. Največ zaslužka so od njega imele mnoge gostilne, vendar pa je slabo vplival na moralno življenje ljudi, pišejo zgodovinski viri. Leta 1894 so nad Mirno Pečjo odprli železnico, hitra cesta pa je kraj popolnoma obšla. Kraj je tonil v pozabo. Leta 1999 je Mirna Peč postala samostojna občina, 11 let kasneje pa dobila priključno cesto na avtocesto Ljubljana - Obrežje... vir Wikipedia

Znameniti občani | Čebelar

 



Zadnjič posodobil Petek, 14 Februar 2014 08:23