Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. <!-- document.write( '</' ); document.write( 'span>' ); //-->
Stran je v prenavljanju in ta del strani je v zastarel za noveše podatke preklopite na osnovno stran http://www.turizem-mirnapec.com.
TD Mirna Peč.
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. <!-- document.write( '</' ); document.write( 'span>' ); //-->
Začetek
Opozorilo
Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah
Ta spletna stran uporablja piškotke za avtorizacijo, navigacijo in ostale funkcije. To nam omogoča boljšo uporabniško izkušnjo pri uporabi naše spletne strani. Ali se strinjate, da se piškotki namestijo na vašo napravo.
Urejanje in oskrba sodobnih vrtov Dnevi postajajo vse daljši in toplejši. Narava se prebuja iz zimskega spanja. Prvi znanilci pomladi so že pokukali iz zemlje in krasijo okolico naših domov. Naši vrtovi čakajo na pridne roke, da jih uredimo. Porajajo se nam nove ideje in zamisli, toda kako jih udejaniti? Zato radi prisluhnemo nasvetom strokovnjakov. Pri TD se zavedamo, da urejeni vrtovi okoli hiš ter lepo ocvetličeni balkoni in okenske police polepšajo videz naselij. Vsako leto naše društvo organizira predavanje o urejanju okolja ter zasaditvah balkonskih in okenskih rastlin. Za letošnje predavanje smo izbrali temo o načrtovanju, prenavljanju, urejanju in oskrbi okrasnih vrtov. V torek, 18.3. 2014, nam je o tem predavala ga. Andreja Bartolj Bele, univ. dipl. ing. kmetijstva. Poučuje hortikulturo na Kmetijski šoli Grm v Novem mestu. Svoje bogato znanje si je nabirala tudi pri Jeleni De Belder v Belgiji. Ukvarja se todi s svetovanjem in urejanjem okrasnih vrtov. Je velika poznavalka okrasnih rastlin, ljubiteljica narave in vsega kar je narava ustvarila. Na zanimiv način s sliko in besedo nas je popeljala od idejne zasnove sodobnega vrta do izdelave načrta, izbire okrasnih trajnic, grmovnic, dreves in pravilne zasaditve le teh. S kasnejšo oskrbo vrta je veliko dela, zato mora biti motika vedno pri roki. Pravilno moramo negovati zelenice in okrasne grmovnice. Posebno vzdrževanje zahtevajo ribniki in skalnjaki. Inovativnost je potrebna pri izdelavi ograj in zasaditvi živih mej. Z urejenimi vrtovi in okolico hiš si ustvarjamo prijetnejše bivalne pogoje. V razkošju raznobarvnih rastlin se dobro počutimo. Udeležence predavanja je ga. Andreja Bartolj Bele navdušila s svojimi idejami, koristnimi nasveti in novimi trendi v okrasnem vrtnarjenju. Gotovo je vsak izmed nas začel razmišljati o novih zasaditvah okrasnih rastlin okoli svojega doma. Vse se začne pri načrtovanju, idejni zasnovi in razmišljanju, kdo bo v tem lepem kotičku našega doma užival. Predavanje je zaključila z mislijo: «Če želiš biti srečen vse življenje, zasadi vrt.« V preddverju sejne sobe je Manca Papež, učenka Kmetijske šole Grm, pripravila razstavo unikatnega nakita, ki ga sama izdeluje. Bil je tudi naprodaj. Ladislava Rupena
Na pobudo Jožeta Barba, predsednika našega društva in predsednika Dolenjske turistične zveze, smo se v soboto Dolenjci, člani petih TD, že tretjič odpeljali na ptujski karneval s posebnim vlakom.
V Novem mestu so vstopili člani TD iz Vavte vasi, Dolenjskih Toplic , v Mirni Peči smo se jim pridružili Mirnopečani, v Trebnjem pa so preostale proste sedeže zasedli še Trebanjci in Žužemberčani. Prav veselo je bilo na vlaku, saj je bilo na njem veliko maškar, mladih in starejših, tudi družine. Izstopale so japonske gejše s samurajem. Od časa do časa je priletela tudi kakšna čebelica. Z nami so bili mirnopeški harmonikarji, ki so poskrbeli za dobro voljo. Pomagala sta jim naš predsednik J. Barbo v vlogi sprevodnika in V. Kostevc iz Žužemberka v vlogi zvitega Roma. Oba so Ptujčani posadili tudi na častno tribuno pred mestno hišo. Na vlaku je na veliko in zelo ekspresno izdajal recepte zdravnik Lojze Dragan z Golobinjeka, trosil vice, skratka zabaval mirnopeški del vlaka . Člani sekcije z Malega kala so poskrbeli, da na vlaku ni bilo žeje, sicer pa so nas predstavniki posameznih društev presenečali s pustnimi dobrotami in doma pripravljenimi okrepčili iz svojih nahrbtnikov.Kot bi mignil smo mimo Sevnice, Celja , Pragerskega pribrzeli na Ptuj.
Pričakali so nas naši stari znanci, predsednik in člani Društva korantov Poetovio, ki so nam izrekli prijazno dobrodošlico. Ker smo bili med prvimi, smo si zagotovili dobra mesta pred glavno tribuno. Vse nas je navdušil izjemno dobro organiziran sprevod maškar, ki je bil dobro komentiran, pred glavno tribuno pa je vsaka skupina prikazala poseben program. Najbolj navdušujočih je bilo seveda šeststo kurentov, pa pokarji z biči, orači, piceki. Presenečali so nas tematski nastopi posameznih vasi in mest širšega ptujskega zaledja, ki so šteli od 40 do 90, pa tudi več maškar. Nadvse zanimive so bile maškare iz Srbije, Makedonije, Bolgarije, Belgije, Francije, Nemčije in Slovaške. Vseh nastopajočih skupin je bilo okoli devetdeset, gledalcev pa se nas je zbralo okoli petdeset tisoč.
Polni prelepih vtisov smo se po voznem redu odpeljali s Ptuja, komisija je na vlaku nagradila najbolj domiselne maškare posameznih TD. Zanimiva ideja pot z vlakom na karneval na Ptuj, g. predsednik. Vsi smo bili zadovoljni, pa še družili smo se Dolenjci posameznih društev in občin.
Člani društva Koranti Poetovio Ptuj so letos na povabilo predsednika Turističnega društva Mirna Peč Jožeta Barbo po nekaj letih spet obiskali mirnopeško občino.
Najprej so zaplesali pred Osnovno šolo Toneta Pavčka, kjer so se jih razveselili osnovnošolci, pa tudi njihovi starši in učitelji.
Zatem pa so se kurenti odpravili k spominskemu obeležju Lojzeta Slaka na Barbovi domačiji na Malem Kalu. Tam so jih poleg vaščanov sprejeli tudi Slakovi sorodniki, gospa Ivanka Slak in Lojzetova sestra Tina. S Slakovo pesmijo pa so jih pozdravili
člani Društva harmonikarjev Mirna Peč, med njimi tudi Lojzetov brat Matija Slak.
Kurenti so pot nadaljevali v Novo mesto, Stražo in Žužemberk.
Po ljudskem izročilu kurenti s poskakovanjem in hudim truščem iz dežele odganjajo zimo in zlo, vanjo pa prikličejo pomlad in dobro letino.
Kurenti pravijo, da so svoje delo opravili. Kako jim je uspelo, pa bomo še videli…
Na dan žena, v soboto 8 marca se je okoli trideset ljubiteljskih sadjarjev odzvalo vabilu TD Mirna Peč in se je zbralo v sadovnjaku ga.JožicePlantan, Poljane pri Mirni Peči 80, na prikazobrezovanjasadnegadrevja. Predavatelj inženir Jože Barbo je prijazni gostiteljici ob prazniku dnevu žena izročil priložnostno cvetlico v lončku.
V uvodu je namenil nekaj besed na splošno o potrebi obrezovanja v sodobnem ljubiteljskem sadjarstvu na sploh. V obrezovanje nas silita dve potrebi. Potreba po lepem izgledu sadnjega drevja in želja vsako leto doseči vsako pribjižno enako rodnost našega sadnega drevja.
V nadaljevanju je sledil prikaz rezi na hruškah obdobju polne rodnosti, kjer je cilj doseči zadovoljivo zračnost krošnje in glede na leto zastavljenosti cvetov, enakomerno rodnost. Letos je opaziti manjšo obilnost cvetov, zato je demonstrator pokazal primere ohranjanja cvetov, včasih tudi na račun lepšega izgleda drevesa.
Sledil je prikaz rezi na mladih hruškah v obdobju razvoja krošnje in potrebne tehnike za dosego lepe krošnje. Predstavljen je bil tudi način rezi na jablani ter poudarjena razlika med breskvo in jablano. Če se pri breskvi lahko privoščimo prikrajševanja mladic, tega pri jabljani ne smemo početi, razen v primeru krajšanja vrhov, ko želimo doseči ustrezno razrast stranskih vej. Jablana ima na koncu vej zametke cvetov in sprikrajševanjem vej izrežemo vse morebitne cvetove.
Beseda je tekla še o obrezovanju sljiv in češenj in se zaljučila z odgovori na zastavljena vprašanja.
Demostracija se je zaključila ob kozačku cvička ali šilcu viljamoke s čimer je udeležence pogostila gostiteljica.
TD Mirna Peč se v imenu slušateljev lepo zahvaljuje gostiteljici za izraženo gostoljubje in predavatelju za strokovno predavanje in predstavitev.
22.6.2013 je potekal 1. pohod po poti Slakove in Pavčkove mladosti
Predstavljena pot je posvečena našima znamenitima rojakoma Tonetu Pavčku in Lojzetu Slaku. Raziskujete jo lahko spomočjo te karte. Na vseh delih poti so simboli do novih povezav na katerih boste odkrili veliko novih podatkov o: poti, krajih, zamenitostih in podrobnosti.
Potek poti
1. Začetek poti je v središču Mirne Peči ob 10 pred kulturnim domom (ogled cerkve). 2. Pot se nadaljuje mimo spomenika NOB, rojstne hiše Ludvika Stariča, mimo stare šole proti Češnjicam. 3. Nadaljuje se po poljski in gozdni poti na Veliki Kal do brunarice ŠRD. 4. Spusti se na Mali Kal do domačije Barbovih - hiše Slakove mladosti. Ogled Slakovega spominskega obeležja. 5. Skozi podvoz prečka AC in se vzpne do Hmeljčiča. 6.Med vinogradniškimi goricami se nadaljuje v smeri Šentjurija mimo nekdanje Pavčkove hiše. 7. V Šentjuriju ogled cerkve s freskami, spomenika Tonetu Pavčku in vaškega središča. 8. V Dolenji vasi pot prečka AC in se mimo gostiln Špolar in Ogulin spusti do OŠ Toneta Pavčka. 9. Zaključi se na izhodišču, pri cerkvi Sv. Kancijana v Mirni Peči.
Dolžina celotne poti znaša cca 12 km oz. 3 ure čiste hoje. Pot ni označena, hoja je na lastno odgovornost
Tone Pavček se je rodil 29. septembra leta 1928 v Šentjuriju pri Mirni Peči, kjer je živel do svojega 16. leta. Prvi razred osnovne šole je obiskoval v domačem kraju, naslednje leto pa so ga prešolali v internat k nunam v Ljubljano.
V Ljubljani je končal klasično gimnazijo, se po maturi vpisal na pravno fakulteto in diplomiral leta 1954.
Poleg pisateljevanja je bil Pavček zelo dejaven tudi na drugih področjih. V letih 1955-1957 je bil novinar pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, nato pa do leta 1972 novinar in urednik na RTV Slovenija. Med letoma 1963 in 1967 je bil ravnatelj Mladinskega gledališča v Ljubljani. Od leta 1972 do upokojitve leta 1990 je bil odgovorni urednik Cankarjeve založbe, od leta 1979 do 1983 pa je bil tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev.
V letih 1986-1990 je bil poslanec slovenske skupščine in je na množičnem zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani leta 1989 prebral Majniško deklaracijo. (Vir...)
Slovenski pesniki in pisatelji: Tone Pavček - Kaj je najlepše
Kratek dokumentarni film "Slovenski pesniki in pisatelji: Tone Pavček - Kaj je najlepše" je last produkcije Jaka Plus 1997. TV Slovenija. http://tvslo.si/
se je rodil 23. julija 1932 v vasi Jordankal blizu Mirne Peči na Dolenjskem. Svojo mladost pa je v glavnem preživel pri stari mami na Malem Kalu.
S petnajstimi leti je Lojze že kot samostojni godec prvič igral na ohceti.
Leta 1959 je nastal ansambel bratov Slak.
V letu 1964 se je Lojze na enem od njegovih nastopanj na radiu Ljubljana spoznal s pevsko skupino Fantje s Praprotna. Tako je nastal eden naših najboljših in hkrati najbolj izvirnih domačih ansamblov.
Lojze, ki je do popolnosti obvladal svoj glasbeni inštrument - diatonično harmoniko, za boljše izražanje je iznašel in ji dodal poseben gumb, ki je postal znan kot »Slakov gumb«. S tem je pomembno prispeval k razvoju diatonične harmonike in njeni popularnosti v glasbenem svetu.
Za svojo glasbeno ustvarjalnost prejel številna domača in tuja priznanja. Poleg zlatih odličij : Zlati petelin, Zlata čaplja, Slovenski slavček in Lojtrca domačih ter Viktorji, je največje priznanje: Častni znak svobode Republike Slovenije. (Vir..)
V dolini tihi
V nepozaben spomin Lojzeta Slaka in njegove v sliki zapisane zgodovine iz življenja,od malih nog ko je prvič v roke prijel harmoniko do danes ,ko je zapustil nam ogromen pečat kako lahko preprosti človek iz velike družine ustvari, naredi ogromno in nepozabnega .
