Izlet z ogledi primerov dobrih praks v Metliki

Člani TD Mirna Peč smo za letošnji društveni jesenski izlet izbrali Belo Krajino, in sicer Metliko, V programu izleta smo poudarek dali lokalnemu vodenju in inovativnim turističnim programom. Nedelja, 8. oktobra je bila ravno pravšnja za lep izlet. Po uvodnem nagovoru predsednika Jožeta smo prijetno razpoloženi začeli naš izlet in po ovinkasti cesti čez Vahto, hitro prispeli na sončno stran Gorjancev na naš cilj, v Metliko. Na prvi postaji smo medse sprejeli našo lokalno vodnico Mileno in že se je začelo našo novo spoznavanje Metlike. V Belokranjskem muzeju smo si najprej ogledali film Podobe Bele Krajine, si v Ganglovem razstavišču metliškega gradu ogledali razstavo Na rovaš!, kjer smo veliko izvedeli o Belokranjskih soseskah zidanice in natančneje spoznali sosesko Drašići. Ogledali smo si tudi grajsko klet, v vinoteki Grajske kleti pa smo se okrepčali z kavo, čajem in tudi odličnimi belokranjskimi vini. Sledil je zanimiv ogled Slovenskega gasilskega muzeja in sprehod skozi mestno jedro, mimo cerkve sv. Nikolaja, kjer smo skozi pripovedovanje gospe Milene dobili čisto drugačen pogled na Metliko. Ogled Metlike smo zaključili v galeriji Kambič. Pred nami je bil najzanimivejši del izleta – obisk šole Bistra buča v Radovici. Šola, kot posebna turistična ponudba deluje po vzoru in ideji Tonija Gašperiča in je namenjena promociji ter spoznavanju Bele krajine na hudomušen in zabaven način. Z obiskom smo malce zamujali, pred šolo pa nas je s palico in strogim pogledom pričakal učitelj Jože, oblečen v oblačila 60-ih let prejšnjega stoletja. Hitro smo se nagnetli v stare šolske klopi in se podali na zabavno pot  »guljenja« šolskih klopi. Strogi učitelj nas je seznanil s šolskimi pravili vedenja in obnašanja, pozdravljanja in sodelovanja, kar pa smo neprestano kršili in se smejali. Vestno smo obnavljali svoje znanje o Beli Krajini, a je učitelj s strogim pogledom ugotovil, da nam še veliko manjka do »bistrega Bučmana«. Ob koncu ure smo vsi prejeli posebno spominsko spričevalo. Kot spominek oz. prvo pomoč pri hudi žeji so nam ponudili posebno vino, Bučmana. Jože Matekovič, ki igra strogega učitelja, nam je po naporni šolski uri prijazno razkazal okostje izumrlega jamskega medveda, ki je na tem prostoru bival pred približno 27.000 leti. Po napornem učenju smo že komaj čakali kosilo. Pred Hišo dobrega kruha v Rosalnicah, nas je gostiteljica Mojca Kramarič že čakala z košaro odličnih belokranjskih pogač. Gospa Mojca nas je s svojo toplino in gostoljubjem takoj očarala, ob kosilu pa nam še prikazala, kako se naredi pravo belokranjsko pogačo in nas na koncu vse presenetila z okusno torto z motivom harmonike. Oddolžili smo se ji z nakupom domačih dobrot ter nakupom steklarskih izdelkov družinskega podjetja. Ker se je v neposredni okolici nahajal edinstveni sakralni spomenika Tri Fare, treh Marijinih romarskih cerkva za enim obzidjem, enostavno nismo mogli izpustiti priložnosti za ogled. Da nam bodo Tri fare res ostale v spominu, pa je zaslužen prijazen ključar, g. Jože Matekovič. Naše druženje z vodnico Mileno se je tako bližalo koncu, a čakal nas je še postanek na Jugorju, s prikazom turistične carine, poznanega gostilničarja Petra Badovinca.

Zadovoljni nam prijetnim izletom in novimi informacijami, ki nam je Metliko prikazal v čisto novi luči, smo družni ugotovili: Da spoznaš Metliko, je res potrebno – PRITI IN VIDETI!

Mira Barbo

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja