V Zijalu Temenica, najdaljša dolenjska ponikalnica, drugič priteče na dan. Od prvega izvira pri Javorju teče po površju vse do vznožja hriba Sv. Ana, kjer ponika v Rupah. Do obeh Risanic priteče le ob izjemnih stoletnih poplavah. Nazadnje je to bilo leta 2010. Na dan znova priteče pod mogočnim skalnim previsom na južni strani hriba Sv. Ana. Pod pečino je vodni izvir – bruhalnik, iz katerega ob visokem vodostaju bruha voda. Stalni izviri so nekoliko nižje ob strugi. V steni nad izvirom sta tudi dve manjši kraški jami: Fantovska luknja, v kateri so se nekoč skrivali vojaški obvezniki in prebivalci pred Turki, in Ajdovska jama, ki jo je leta 1992 odkril čebelar Alojz Kastelic. Po ljudskem izročilu naj bi v njej prebivali Ajdi, prvotni prebivalci naših krajev. Po mnenju Alojza Kastelica naj bi bila povezana z Ajdovsko hišo nad Šentjurijem. Obe jami sta zaradi zaraščenosti težko dostopni. Poleg omenjenih jam so v Zijalu še Jama Zijalo, jama Jezero pod Zijalom in Lisična nad Zijalom. Od tod teče Temenica po širokem kraškem podolju Mirnopeške doline do Goriške vasi, kjer znova ponikne. Njen zadnji izvir je v zatrepni dolini Luknja pri Prečni.

Ob prihodu v Zijalo obiskovalce pozdravi lepo obnovljena Venckova domačija.  Tu je v preteklosti obratoval Spodnji – Mikličev/Venckov mlin. Domačijo, zasnovano v začetku 19. stoletja, sestavljajo: leta 1927 predelana hiša z mlinom,
vrhkletna kašča, gospodarsko poslopje, kovačija in zidan vodnjak. Mlin je mlel s petimi kamni in enimi stopami s štirimi phači. V času med obema vojnama so njegovi lastniki veliko moke prodali nekdanji Hudetovi trgovini v Mirni Peči. Med letoma 1923 in 1927 je mlin dobil
novo podobo. Lastnik Janez Miklič je preuredil strugo z mlinom in na njej postavil žago venecijanko z enim listom.

Nekoliko višje ob reki navzgor je stal na desnem bregu umetne struge Srednji/Krevsov mlin z žago na levem bregu. Zgornji/Greznikov mlin, zgrajen v prvi polovici 19. stoletja, je imel bivalni in gospodarski del.  Na levem bregu struge je stala žaga. V tem času je bil zgrajen tudi 63 metrov dolg kamniti jez.

Temenica v Zijalu ne poganja več mlinskih koles, le jezovi in umetne struge pričajo o tej dejavnosti v preteklosti. Sedanji lastniki so stavbe obnovili in jim spremenili namembnost.

V strmem pobočju nad Zijalom je živel in opravljal svojo dejavnost znani čebelar in krajevni zgodovinar Alojz Kastelic. Njegovo čebelarjenje je temeljilo na bogatih izkušnjah vzreje čebel in pridelave različnih čebeljih  proizvodov. Po ljudskem izročilu so v pečini v preteklosti živele divje čebele. Zato so domačini Zijalo imenovali Medena pečina – Medna peč. Iz tega poimenovanja je nastala izpeljanka za ime naselja Mirna Peč.

Člani Turističnega društva Mirna Peč so ob pomoči domačinov in takratne krajevne skupnosti Zijalo uredili za obiskovalce. Leta 1996 so uredili tudi pešpot Od Zijala do Sv. Ane, ki povezuje naravne in kulturne znamenitosti v pokrajini. Začeli so se kazati prvi zametki turizma v naši občini. Številni obiskovalci tu najdejo svoj mir in uživajo v lepi in neokrnjeni naravi.

Naselje Vrhpeč se razprostira na terasi nad Zijalom in na pobočju hriba Sv. Ana. Sem spada tudi zaselek Gradišče ob cesti Trebnje – Mirna Peč. Leta 1995 je naselje štelo 67 prebivalcev, sedaj jih tu živi 82. Dobre prometne povezave z Novim mestom, Trebnjim in Ljubljano
so mladim družinam omogočile stalno naselitev v domačem kraju. Večji kmetiji imata Roman Matoh in Ignac Matoh. Vaščani so med seboj zelo povezani in skrbijo za urejenost vasi. TD je nekaterim že podelilo priznanja za urejene domove z okolico. Vsako leto v času božičnih
praznikov v vasi postavijo jaslice.

Na vrhu hriba Sv. Ana (407 m) se je že v času starejše železne dobe (8. – 5. stol. pr. n. š.) zaradi ugodne strateške lege razvila naselbina – gradišče. Na vzhodnem pobočju hriba je bilo v tem času gomilno in plano grobišče. Naselbina je bila utrjena z nasipi, ki so delno vidni še danes. Veliko pozneje so na vrhu postavili cerkev sv. Ane, ki se v virih prvič omenja leta 1526. Spada pod trebanjsko dekanijo, sam sakralni objekt pa po ljudskem izročilu v enem delu pripada trebanjski in enak del naši župniji.

Na gradišču naj bi bilo tudi oporišče trebanjske rimske posadke.

Med domačini še krožijo številne zgodbe o velikih zakladih in prekletstvih, ki se vežejo nanje. V ljudskem izročilu se je ohranila pripoved o zlatem teletu, zakopanem nekje v smeri Risanice na hribu Sv. Ana. Zato strele tolikokrat udarjajo v ta hrib. Že večkrat so ljudje iskali zlato tele, v upanju, da bodo obogateli. Tudi trije vaščani iz Mirne Peči so se pred prvo svetovno vojno podali na pot iskanja tega zaklada. Vrnili so se vsi prestrašeni in praznih rok. Nikomur niso hoteli povedati, kaj so doživeli. Kajti vsi tisti, ki so se lotili iskanja zlatega teleta, so doživeli neprijetnosti.

Zanimiva je ljudska pripoved o loncu zlatnikov – cekinov, ki naj bi jih kmet našel pri oranju na njivi. To bogastvo je gospodar odnesel domov v upanju, da je obogatel. Nekaj dni pozneje je strela udarila v vola, s katerim je oral. Nato je strela ubila še ženo in otroke. Gospodar je nesrečo videl v cekinih, zato jih je zakopal v gozdu blizu cerkve. Čez nekaj mesecev je umrl tudi gospodar. Nesrečno so živeli tudi dediči.

Pot do Zijala nas vodi skozi gručasto naselje Jelše na terasi na levem bregu Temenice. Viri omenjajo dvorec Jelša iz leta
1581. Vzhodno od vasi so našli ostanke iz rimske dobe. Po zadnjih podatkih iz leta 2016 naselje šteje 28 prebivalcev. V vasi so tri večje kmetije: Gabrijelova, Žagarjeva in Radeževa. Osnovna dejavnost je še vedno kmetijstvo, prevladuje govedoreja, mladi kmečki gospodarji in
gospodinje pa iščejo nove vire zaslužka v dopolnilnih dejavnostih. V vinogradih na pobočju Sv. Ane in okolici gojijo vinsko trto.

Zanimiva je tudi pot od Zijala do Sv. Ane, z nje je v jasnem vremenu prelep razgled po vsej mirnopeški dolini. Obiskovalci tega dela naše občine boste
odkrili še druge naravne zanimivosti in ostanke arhitekturne stavbne dediščine, ki veliko povedo o življenju ljudi v preteklosti. Zato ne odlašajte z ogledom Zijala in bližnjih vasi.