td_naslovna.jpg
Začetek
Opozorilo
  • Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah

    Ta spletna stran uporablja piškotke za avtorizacijo, navigacijo in ostale funkcije. To nam omogoča boljšo uporabniško izkušnjo pri uporabi naše spletne strani. Ali se strinjate, da se piškotki namestijo na vašo napravo.

    Oglejte si direktivo o zasebnosti dokumentov

Obrazec za prijavo



Pomoč

Koledar dogodkov

Junij 2019
P T S Č P S N
27 28 29 30 31 1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30

Prihodnji dogodki

Ni dogodkov

Statistika

Članov : 11
Vsebina : 143
Spletne povezave : 31
Števec pogledov vsebine : 197046

Prisotni na strani

Prisotni 42 gostov .

Anketa

Se boste udeležili 4. pohoda po Poti Slakove in Pavčkove mladosti
 
 
Turistično društvo Mirna Peč
pot Temenica v smeri Prečne pregled trase PDF Natisni E-pošta
O društvu - Aktivnosti
Prispeval Silvo B.   
Nedelja, 23 Maj 2010 17:42

Prvi del: Od Mirne Peči do ponorov

Lani smo uspešno zaključili projet "pot Temenica" od Mirne Peči do Zijala. Odzivi so bili dobri, zato nameravamo letos projekt nadaljevati še v smeri proti Prečni.Začetek poti na vshod proti prečni se prični v idili žitnega polja

V nedeljo 23.5.2010 sva se z Jožetom  Barbom našim predsednikom odpravila na prvi ogled trase po nizvodju reke Temenice od Mirne Peči proti Prečni.

Pot sva pričela pri gostilni Novljan in se odpravila proti Gor. Podborštu. Pri Sajetovem mostu sva ugotovila, da je na mostu nova ograja, kar je  pohvalno. Malo manj pohvalno pa je, da je slabo pričvrščena.

Na G. Podborštu naju je ustavil član društva Dušn Z. in nama ponudil okrepčilo. Nadaljevala sva po poti D. Podborštu, kjer sva se v križišču proti Sajetovem mlinu odločala ali kreneva po levem ali desnem bregu Temenice

 


.

Ker nisva ljubitelja trde podlage, sva raje krenila desno po makedamu v upanju, da najdeva povezavo do ponora po desni strani. Ugotovila sva, da bi najboljši možen prehod po pašniku ob robu gozda, katerega bi bilo potrebno dogovoriti z lastnikom pašnika. Ob iskanju alternatvne varijante prehoda sva iskala prehod malo višje po gozdu, kjer se je na začetku lep kolovoz izgubil v stezi, le ta se je razblinila v strmem pobočju nad Temenico.

Zaključila sva, da tu obstajata, dve varianti poti: Prva najzaneslivejša je po asfaltni cesti do mostu pod Goriško vasjo. Druga pa je možnost po travniku pod gozdom ob predhodnem soglasju z lastnikom.


Ddrugi del: Od ponora do križišča Suhor - Straža - Mirna Peč

Suha struga Temenice
Od tu sva nadaljevala po cesti do Vrhovega, kjer pot pri smetnjaku zavije levo na kolovozno po, ki se kmalu izgubi v gozdni poti. Tik pred gozdom se lepo vidijo suhi rokavi Temenice, ki se napolnijo samo ob zelo visokem vodostaju reke. Ob poti sva opazovala stoletne hraste, ki bi jih lahko uvrstili v naravno dediščino (ali znamenitost).

V nadaljevanju sva iskala pravo pot v smeri jug. Sledila sva ji do konca zatrepne doline in nato v isti smeri naprej. Na enem delu sva naletela na malo težje prehodno goščavo, katero bo potrebno očistit. Vstrajanje v tej smeri naju je pripeljalo, do el. daljnovoda, katerega prečenje je zahtevalo kar nekaj nožnih spretnosti in že sva bila na cilju druge etape. To je križišče cest Suhor - Prečna - Mirna Peč

Zadnjič posodobil Ponedeljek, 10 Februar 2014 18:18
 
Predavanje o negi vrtov PDF Natisni E-pošta
Moja dežela - Predavanja
Prispeval Silvo B.   
Petek, 26 Marec 2010 00:00
V petek, 26.3. 2010, ob 18. uri, je v organizaciji TD Mirna Peč in v okviru projekta »Moja dežela lepa in gostoljubna «potekalo predavanje o nego vrtov. Predaval je g. Jernej Avbar, ki se že več let poklicno ukvarja z nego vrtov. Pred začetkom je udeležence pozdravil predsednik TD Jože Barbo.
Na aktualnem predavanju se je zbralo okoli 30 zaintereseranih, ki so z zanimanjem prisluhnili predavatelju.

Zbrani udeleženci  (foto: Tatjana Kuplenik)
Po končanem predavanju je predavatelj odgovarjal na zastavljena vprašanja.
Udeleženke so za materinski praznik prejele priložnostno darilo - lončnico.
Zadnjič posodobil Nedelja, 11 April 2010 12:16
 
O Mirni Peči PDF Natisni E-pošta
Novice - Zadnje novice
Prispeval Silvo B.   
Sreda, 03 September 2008 22:20

 

 

Splošno

Naselja v občini:

Območje mirnopeške občine se razprostira v treh dolinah: globodolsko, mirnopeško in šentjursko.

Občina Mirna Peč meri 48 km2 in ima po podatkih Statističnega urada RS na dan 1.1.2006 2792 prebivalcev, ki živijo v 28 naseljih.

Osrednja mirnopeška dolina z Mirno Pečjo leži ob kraški reki Temenici, ki prihaja na dan v slikovitem izviru Zijalo.Temenica pri Mirni Peči znova izgine v podzemlje dolenjskega krasa, ki prihaja še posebej do izraza na območju Globodolskega polja. Kraško polje s številnimi požiralniki in bruhalniki ter kraškimi jamami je zanimiva učilnica v naravi. Za okolico je značilen razgiban kraški relief s tradicionalno kmetijsko krajino.
Biška vas, Čemše, Dolenja vas pri Mirni Peči, Dolenji Globodol, Dolenji Podboršt, Globočdol, Golobinjek, Gorenji Globodol, Gorenji Podboršt, Goriška vas, Grč Vrh, Hmeljčič, Hrastje pri Mirni Peči, Jablan, Jelše, Jordankal, Malenska vas, Mali Kal, Mali Vrh, Mirna Peč, Orkljevec, Poljane pri Mirni Peči, Selo pri Zagorici, Srednji Globodol, Šentjurij na Dolenjskem, Veliki Kal, Vrhovo pri Mirni Peči, Vrhpeč.

Jugozahodno leži globodolska dolina. Globodol je kraško polje dolgo malo manj kot 4 km in široko 1 km. Globodol je najbolj ostro omejena kraška kotanja na Slovenskem. O tem priča tudi samo ime »Globoki dol«. Je tudi edino kraško polje na Slovenskem z usmerjenostjo sever - jug. Verjetno je tektonskega izvora. Leži na nadmorski višini 185-205 m., obrobje je 100 m višje in obdano s kakovostnimi gozdovi. Polje ima vodo le ob poplavah. Dno sestavljajo debele plasti peščene ilovice. V osrednjem suhem delu so naselja Gorenji, Srednji in Dolenji Globodol

Severovzhodno leži šentjurska dolina, skozi katero teče potok z dvema imenoma: Poljanski potok oz. Igmanca, ker dvakrat v dolini ponikne. Pol kilometra pred Poljanami se mu pridruži Kamen potok izpod Okroglice /Laz.

V naših treh dolinah se stikajo robovi dinarskega, alpskega in panonskega sveta. Prevladujejo karbonatne kamenine. Nekateri predeli so izrazito kraški, z vrtačami in kraškimi jamami. V dolinah so naplavljene ravne površine z ilovico, in peščeno glino pomešane mehkejše usedline.
Večkratni tektonski prelomi so dali pokrajini gričasto obliko. Tektonska prelomnica poteka po strugi reke Temenice.

Nad Poljanami, Šentjurijem, Globočdolom, Hmeljčičem, na Golobinjeku in v Grč Vrhu so na prisojnih legah vinogradi s številnimi zidanicami.

Pogled na mirnopeško dolino (foto: Marko Pršina)

 

Zgodovina

Mirna Peč je prvič v zgodovinskih listinah omenjena leta 1135. Pražupnija Mirna Peč, ki jo je ustanovil oglejski patriarhat, je obsegala vikorjate na širšem dolenjskem območju. Od župnije Mirna Peč se je najprej odcepila Soteska pri Dolenjski Toplicah, leta 1493 pa še Novo mesto. Naselje je leta 1500 avstrijski cesar Maksimiljan I. naročil obzidati z obrambnim zidom, da bi prebivalce zavaroval pred Turki. Poleg turških vpadov je Mirno Peč prizadelo več požarov, izbruhnila je kuga. Vpliv kraja je slabil in leta 1748 je Marija Terezija za sedež okrožja imenovala Novo mesto. Skozi Mirno Peč pa je vseeno potekal živahen cestni promet. Največ zaslužka so od njega imele mnoge gostilne, vendar pa je slabo vplival na moralno življenje ljudi, pišejo zgodovinski viri. Leta 1894 so nad Mirno Pečjo odprli železnico, hitra cesta pa je kraj popolnoma obšla. Kraj je tonil v pozabo. Leta 1999 je Mirna Peč postala samostojna občina, 11 let kasneje pa dobila priključno cesto na avtocesto Ljubljana - Obrežje... vir Wikipedia

Znameniti občani | Čebelar

 

Znameniti občani

Iz zgodovine se vidi, da so bili naši predniki skromni, preudarni in delavni. Vnovčiti so znali vse, kar jim je dala težka dolenjska zemlja. Želja po boljšem življenju jih je zanesla tudi čez lužo. Mnogi so želeli v svet, izučili so se obrti in si ustvarili novo življenje izven domačih meja.

 

Tone Pavček
Tone Pavček
Vas Šentjurij na Dolenjskem je rojstni kraj urednika in pesnika Toneta Pavčka.Z njegovimi pesmimi se je za otroke začelo novo poglavje v slovenski poeziji. Le kdo od otrok ne pozna pesmic Jurij Muri v Afriki, Čenčarije, Deček gre za soncem, Maček na potepu, Polž pred nebotičnikom in še in še. Zna se vživeti v otrokov svet, spoštuje njegovo osebnost, njegov pogovor je igriv, kramljajoč in ritmično razgiban. Za svoje delo je dobil več nagrad: Trdinovo, Levstikovo, Kajuhovo, nagrado Večernica in leta 1994 Prešernovo nagrado. Tone Pavček je prvi častni občan Občine Mirna Peč. Najlepšo hvalnico svojemu rojstnemu kraju, Šentjuriju in Mirni Peči pa je Pavček nedvomno poklonil s pesmijo »Nekje na Dolenjskem«.

 

 

Lojze Slak
Lojze Slak
V vasi Jordankal se je rodil znameniti slovenski muzikant Lojze Slak, mojster »frajtonarice«, ki je postal legenda narodno zabavne glasbe. Skupaj z vokalnim kvintetom Fantje s Praprotna je bil Slakov ansambel vedno navdušeno sprejet doma in po svetu. Lojze Slak se rad vrača v Mirno Peč, Mirnopečani pa radi gojijo njegovo glasbo, kar dokazuje tudi mlajše Društvo harmonikarjev. Slakova »V dolini tihi« pa je kar sama od sebe postala mirnopeška himna. Slakove melodije in pesmi, ki tako raznežijo dušo slovenskega človeka, so izraz domačega okolja, lepote slovenske zemlje, ljudskih običajev, predvsem pa pevske dediščine domače družine. Občina Mirna Peč je Lojzetu Slaku podelila naziv častnega občana.
V Gorenjem Globodolu je rojen duhovnik Anton Pust, kronist in popisovalec življenja in dela naših prednikov, pisec knjige »Mirna Peč z okolico nekoč in danes« ter ostalih, za domačine še prav posebno zanimivih knjig.

 

Za svoje delo je Občina Mirna Peč Antonu Pustu podelila nagrado.
V Vrhpeči nad skalno pečino Zijalo je domoval svetovno znani čebelar in krajevni zgodovinar Lojze Kastelic, pisec knjige »Korenine čebelarjenja.« in avtor preko 200 člankov o čebelarstvu. V svojih delih pa je odkrival tudi arheološke, zgodovinske in kulturne znamenitosti Mirne Peči. Občina Mirna Peč je Lojzetu Kastelicu za svoje delo pri promociji občine podelila nagrado.

 

Lidvik Starič
Lidvik Starič
Znani Mirnopečan je bil tudi Ludvik Starič, motorist in letalec, bolj poznan kot »Leteči Kranjec«, ki je bil pred drugo svetovno vojno najboljši spidvejist sveta, pa Anton Bartel (1853-1938), kulturni delavec, šolski svetnik, jezikoslovec, leksikograf in pripovednik, kipar Alojzij Progar, industrialec Jožko Povh, veterinar Franc Dular, Matevž Grašič, dolenjski poslanec na Dunaju, iz novejše zgodovine pa se spomnimo še dveh narodnih herojev Ivana Kovačiča - Efenke in Potočar Staneta - Lazarja ter Zore Rupena - Katje in Mare Rupena - Osolnik, ki je vidno delovala na področju kmetijstva in zdrave prehrane. Vir strani občine Mirna Peč...

 


Znameniti občani | Čebelar

Film Čebelar

 

Zadnjič posodobil Petek, 14 Februar 2014 08:23
 
«ZačetekPrejšnja123456NaslednjaKonec»

JPAGE_CURRENT_OF_TOTAL