Opozorilo
  • Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah

    Ta spletna stran uporablja piškotke za avtorizacijo, navigacijo in ostale funkcije. To nam omogoča boljšo uporabniško izkušnjo pri uporabi naše spletne strani. Ali se strinjate, da se piškotki namestijo na vašo napravo.

    Oglejte si direktivo o zasebnosti dokumentov

Napaka
  • XML Parsing Error at 1:569. Error 9: Invalid character

Osnovni meni

Koledar dogodkov

April 2021
P T S Č P S N
29 30 31 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 1 2

Prihodnji dogodki

Ni dogodkov

Prisotni na strani

Prisotni 18 gostov .
O Mirni Pe?i PDF Natisni E-pošta
Prispeval Silvo B.   
Sreda, 03 September 2008 22:20
Indeks člankov
O Mirni Pe?i
Znameniti ob?ani
?ebelar
Vse strani

Splono

Naselja v ob?ini:

Obmo?je mirnopeke ob?ine se razprostira v treh dolinah: globodolsko, mirnopeko in entjursko.

Ob?ina Mirna Pe? meri 48 km2 in ima po podatkih Statisti?nega urada RS na dan 1.1.2006 2792 prebivalcev, ki ivijo v 28 naseljih.

Osrednja mirnopeka dolina z Mirno Pe?jo lei ob kraki reki Temenici, ki prihaja na dan v slikovitem izviru Zijalo.Temenica pri Mirni Pe?i znova izgine v podzemlje dolenjskega krasa, ki prihaja e posebej do izraza na obmo?ju Globodolskega polja. Krako polje s tevilnimi poiralniki in bruhalniki ter krakimi jamami je zanimiva u?ilnica v naravi. Za okolico je zna?ilen razgiban kraki relief s tradicionalno kmetijsko krajino.
Bika vas, ?eme, Dolenja vas pri Mirni Pe?i, Dolenji Globodol, Dolenji Podbort, Globo?dol, Golobinjek, Gorenji Globodol, Gorenji Podbort, Gorika vas, Gr? Vrh, Hmelj?i?, Hrastje pri Mirni Pe?i, Jablan, Jele, Jordankal, Malenska vas, Mali Kal, Mali Vrh, Mirna Pe?, Orkljevec, Poljane pri Mirni Pe?i, Selo pri Zagorici, Srednji Globodol, entjurij na Dolenjskem, Veliki Kal, Vrhovo pri Mirni Pe?i, Vrhpe?.

Jugozahodno lei globodolska dolina. Globodol je krako polje dolgo malo manj kot 4 km in iroko 1 km. Globodol je najbolj ostro omejena kraka kotanja na Slovenskem. O tem pri?a tudi samo ime Globoki dol. Je tudi edino krako polje na Slovenskem z usmerjenostjo sever - jug. Verjetno je tektonskega izvora. Lei na nadmorski viini 185-205 m., obrobje je 100 m vije in obdano s kakovostnimi gozdovi. Polje ima vodo le ob poplavah. Dno sestavljajo debele plasti pe?ene ilovice. V osrednjem suhem delu so naselja Gorenji, Srednji in Dolenji Globodol

Severovzhodno lei entjurska dolina, skozi katero te?e potok z dvema imenoma: Poljanski potok oz. Igmanca, ker dvakrat v dolini ponikne. Pol kilometra pred Poljanami se mu pridrui Kamen potok izpod Okroglice /Laz.

V naih treh dolinah se stikajo robovi dinarskega, alpskega in panonskega sveta. Prevladujejo karbonatne kamenine. Nekateri predeli so izrazito kraki, z vrta?ami in krakimi jamami. V dolinah so naplavljene ravne povrine z ilovico, in pe?eno glino pomeane mehkeje usedline.
Ve?kratni tektonski prelomi so dali pokrajini gri?asto obliko. Tektonska prelomnica poteka po strugi reke Temenice.

Nad Poljanami, entjurijem, Globo?dolom, Hmelj?i?em, na Golobinjeku in v Gr? Vrhu so na prisojnih legah vinogradi s tevilnimi zidanicami.

Pogled na mirnopeko dolino (foto: Marko Prina)

Zgodovina

Mirna Pe? je prvi? v zgodovinskih listinah omenjena leta 1135. Praupnija Mirna Pe?, ki jo je ustanovil oglejski patriarhat, je obsegala vikorjate na irem dolenjskem obmo?ju. Od upnije Mirna Pe? se je najprej odcepila Soteska pri Dolenjski Toplicah, leta 1493 pa e Novo mesto. Naselje je leta 1500 avstrijski cesar Maksimiljan I. naro?il obzidati z obrambnim zidom, da bi prebivalce zavaroval pred Turki. Poleg turkih vpadov je Mirno Pe? prizadelo ve? poarov, izbruhnila je kuga. Vpliv kraja je slabil in leta 1748 je Marija Terezija za sede okroja imenovala Novo mesto. Skozi Mirno Pe? pa je vseeno potekal ivahen cestni promet. Najve? zasluka so od njega imele mnoge gostilne, vendar pa je slabo vplival na moralno ivljenje ljudi, piejo zgodovinski viri. Leta 1894 so nad Mirno Pe?jo odprli eleznico, hitra cesta pa je kraj popolnoma obla. Kraj je tonil v pozabo. Leta 1999 je Mirna Pe? postala samostojna ob?ina, 11 let kasneje pa dobila priklju?no cesto na avtocesto Ljubljana - Obreje... vir Wikipedia

Znameniti ob?ani | ?ebelar



Zadnjič posodobil Petek, 14 Februar 2014 08:23