Splošno
Območje mirnopeške občine se razprostira v treh dolinah: globodolsko, mirnopeško in šentjursko.
Občina Mirna Peč meri 48 km2 in ima po podatkih Statističnega urada RS na dan 1.1.2006 2792 prebivalcev, ki živijo v 28 naseljih.
Osrednja mirnopeška dolina z Mirno Pečjo leži ob kraški reki Temenici, ki prihaja na dan v slikovitem izviru Zijalo.Temenica pri Mirni Peči znova izgine v podzemlje dolenjskega krasa, ki prihaja še posebej do izraza na območju Globodolskega polja. Kraško polje s številnimi požiralniki in bruhalniki ter kraškimi jamami je zanimiva učilnica v naravi. Za okolico je značilen razgiban kraški relief s tradicionalno kmetijsko krajino.
Jugozahodno leži globodolska dolina. Globodol je kraško polje dolgo malo manj kot 4 km in široko 1 km. Globodol je najbolj ostro omejena kraška kotanja na Slovenskem. O tem priča tudi samo ime »Globoki dol«. Je tudi edino kraško polje na Slovenskem z usmerjenostjo sever – jug. Verjetno je tektonskega izvora. Leži na nadmorski višini 185-205 m., obrobje je 100 m višje in obdano s kakovostnimi gozdovi. Polje ima vodo le ob poplavah. Dno sestavljajo debele plasti peščene ilovice. V osrednjem suhem delu so naselja Gorenji, Srednji in Dolenji Globodol
Severovzhodno leži šentjurska dolina, skozi katero teče potok z dvema imenoma: Poljanski potok oz. Igmanca, ker dvakrat v dolini ponikne. Pol kilometra pred Poljanami se mu pridruži Kamen potok izpod Okroglice /Laz.
V naših treh dolinah se stikajo robovi dinarskega, alpskega in panonskega sveta. Prevladujejo karbonatne kamenine. Nekateri predeli so izrazito kraški, z vrtačami in kraškimi jamami. V dolinah so naplavljene ravne površine z ilovico, in peščeno glino pomešane mehkejše usedline.
Večkratni tektonski prelomi so dali pokrajini gričasto obliko. Tektonska prelomnica poteka po strugi reke Temenice.
Nad Poljanami, Šentjurijem, Globočdolom, Hmeljčičem, na Golobinjeku in v Grč Vrhu so na prisojnih legah vinogradi s številnimi zidanicami.
Naselja v občini:
Biška vas, Čemše, Dolenja vas pri Mirni Peči, Dolenji Globodol, Dolenji Podboršt, Globočdol, Golobinjek, Gorenji Globodol, Gorenji Podboršt, Goriška vas, Grč Vrh, Hmeljčič, Hrastje pri Mirni Peči, Jablan, Jelše, Jordankal, Malenska vas, Mali Kal, Mali Vrh, Mirna Peč, Orkljevec, Poljane pri Mirni Peči, Selo pri Zagorici, Srednji Globodol, Šentjurij na Dolenjskem, Veliki Kal, Vrhovo pri Mirni Peči, Vrhpeč.
Zgodovina
Mirna Peč je prvič v zgodovinskih listinah omenjena leta 1135. Pražupnija Mirna Peč, ki jo je ustanovil oglejski patriarhat, je obsegala vikorjate na širšem dolenjskem območju. Od župnije Mirna Peč se je najprej odcepila Soteska pri Dolenjski Toplicah, leta 1493 pa še Novo mesto. Naselje je leta 1500 avstrijski cesar Maksimiljan I. naročil obzidati z obrambnim zidom, da bi prebivalce zavaroval pred Turki. Poleg turških vpadov je Mirno Peč prizadelo več požarov, izbruhnila je kuga. Vpliv kraja je slabil in leta 1748 je Marija Terezija za sedež okrožja imenovala Novo mesto. Skozi Mirno Peč pa je vseeno potekal živahen cestni promet. Največ zaslužka so od njega imele mnoge gostilne, vendar pa je slabo vplival na moralno življenje ljudi, pišejo zgodovinski viri. Leta 1894 so nad Mirno Pečjo odprli železnico, hitra cesta pa je kraj popolnoma obšla. Kraj je tonil v pozabo. Leta 1999 je Mirna Peč postala samostojna občina, 11 let kasneje pa dobila priključno cesto na avtocesto Ljubljana – Obrežje… vir Wikipedia
Znameniti Občani | Film čebelar
Znameniti občani
Iz zgodovine se vidi, da so bili naši predniki skromni, preudarni in delavni. Vnovčiti so znali vse, kar jim je dala težka dolenjska zemlja. Želja po boljšem življenju jih je zanesla tudi čez lužo. Mnogi so želeli v svet, izučili so se obrti in si ustvarili novo življenje izven domačih meja.
Vas Šentjurij na Dolenjskem je rojstni kraj urednika in pesnika Toneta Pavčka.Z njegovimi pesmimi se je za otroke začelo novo poglavje v slovenski poeziji. Le kdo od otrok ne pozna pesmic Jurij Muri v Afriki, Čenčarije, Deček gre za soncem, Maček na potepu, Polž pred nebotičnikom in še in še. Zna se vživeti v otrokov svet, spoštuje njegovo osebnost, njegov pogovor je igriv, kramljajoč in ritmično razgiban. Za svoje delo je dobil več nagrad: Trdinovo, Levstikovo, Kajuhovo, nagrado Večernica in leta 1994 Prešernovo nagrado. Tone Pavček je prvi častni občan Občine Mirna Peč. Najlepšo hvalnico svojemu rojstnemu kraju, Šentjuriju in Mirni Peči pa je Pavček nedvomno poklonil s pesmijo »Nekje na Dolenjskem«.
V vasi Jordankal se je rodil znameniti slovenski muzikant Lojze Slak, mojster »frajtonarice«, ki je postal legenda narodno zabavne glasbe. Skupaj z vokalnim kvintetom Fantje s Praprotna je bil Slakov ansambel vedno navdušeno sprejet doma in po svetu. Lojze Slak se rad vrača v Mirno Peč, Mirnopečani pa radi gojijo njegovo glasbo, kar dokazuje tudi mlajše Društvo harmonikarjev. Slakova »V dolini tihi« pa je kar sama od sebe postala mirnopeška himna. Slakove melodije in pesmi, ki tako raznežijo dušo slovenskega človeka, so izraz domačega okolja, lepote slovenske zemlje, ljudskih običajev, predvsem pa pevske dediščine domače družine. Občina Mirna Peč je Lojzetu Slaku podelila naziv častnega občana.
V Gorenjem Globodolu je rojen duhovnik Anton Pust, kronist in popisovalec življenja in dela naših prednikov, pisec knjige »Mirna Peč z okolico nekoč in danes« ter ostalih, za domačine še prav posebno zanimivih knjig.
Za svoje delo je Občina Mirna Peč Antonu Pustu podelila nagrado.
V Vrhpeči nad skalno pečino Zijalo je domoval svetovno znani čebelar in krajevni zgodovinar Lojze Kastelic, pisec knjige »Korenine čebelarjenja.« in avtor preko 200 člankov o čebelarstvu. V svojih delih pa je odkrival tudi arheološke, zgodovinske in kulturne znamenitosti Mirne Peči. Občina Mirna Peč je Lojzetu Kastelicu za svoje delo pri promociji občine podelila nagrado.
Znani Mirnopečan je bil tudi Ludvik Starič, motorist in letalec, bolj poznan kot »Leteči Kranjec«, ki je bil pred drugo svetovno vojno najboljši spidvejist sveta, pa Anton Bartel (1853-1938), kulturni delavec, šolski svetnik, jezikoslovec, leksikograf in pripovednik, kipar Alojzij Progar, industrialec Jožko Povh, veterinar Franc Dular, Matevž Grašič, dolenjski poslanec na Dunaju, iz novejše zgodovine pa se spomnimo še dveh narodnih herojev Ivana Kovačiča – Efenke in Potočar Staneta – Lazarja ter Zore Rupena – Katje in Mare Rupena – Osolnik, ki je vidno delovala na področju kmetijstva in zdrave prehrane. Vir strani občine Mirna Peč…
Film Čebelar